OBJEKTI OBMOČJA MUZEJI
VIRI POVEZAVE PROJEKT
 
NOVICE FORUM GALERIJE
     
Vstopna stran
Identifikacija
 
Evidenčna številka
B0046
Ime
Podsabotin - Bojišče Sabotin
Sinonimi
Evidenčna številka RKD
 
Opis
 
Vrsta
nepremična kulturna dediščina
Tip
zgodovinska krajina
Obseg
območje
Tipološka gesla
bojišče
Poreklo
avstro-ogrsko, italijansko
Leto nastanka
1915 - 1917
Lastništvo
 
Lokacija
 
Država
Slovenija
Občina
Brda
Naselje
Podsabotin
G-K koordinate centroida
y = 0
x = 5
Nadmorska višina
0 m
Način določitve koordinat
Ocena natančnosti koordinat
Način določitve mej območja
Način določitve nadmorske višine
 
Zemljevid lokacije
 
 
 
Opombe
 
Datum vpisa
21.08.2005 14:27:50
Vpisal
Ivan Jurkovič
Datum zadnje spremembe
07.07.2007 22:35:46
Zadnji spremenil
Simon Kovačič
Opombe
 
B0046 - Podsabotin - Bojišče Sabotin
Tekstovni opis
Sabotin je predstavljal enega od branikov Gorice in s tem tudi celotnega goriškega mostišča. Avstrijci so na njegovem vrhu imeli močno utrjene pehotne položaje s številnimi kavernami. Enote so oskrbovali predvsem po ozkih poteh speljanih po strmem severnem pobočju, zato so za lažjo oskrbo kasneje pod njegov vrh speljali tudi vzpenjačo. Italijani so imeli nekoliko lažji dostop saj so se na hrib vzpenjali po položnejšem jugozahodnem pobočju, kjer so zgradili številne široke oskrbovalne poti.
V 6. ofenzivi so Italijani Sabotin po hudih bojih zasedli, saj so se pred premočnimi napadalci, branilci iz njega umaknili in za seboj zaminirali tudi znameniti solkanski most. V letu ki je sledilo so italijanski vojaki preuredili avstrijske kaverne za svoje potrebe in vanje namestili številne topove, ki so jih s pridom uporabili predvsem med 10. in 11. ofenzivo saj so bili njihovi cilji: Kuk, Vodice, Sv. Gora, ©kabrijel in celotna trnovsko-banjška planota kot na dlani.



Tekstovni opis lokacije
609 metrov visok hrib Sabotin se vzpenja nad desnim bregom Soče, severno od Nove Gorice. Dostopen je iz več smeri. Z avtomobilom iz Nove Gorice preko solkanskega mostu, čez Brda do Vrhovelj, kjer nas od vrha hriba loči še sedem kilometrov makadamske poti, ki je primerna tudi za kolesarje. Do Vrhovelj lahko krenemo tudi po drugi poti in sicer iz Nove Gorice po soški dolini do Plav, kjer preko mostu prečkamo Sočo in se povzpnemo do Vrhovelj, kjer kmalu naletimo na že omenjeno makadamsko pot. Na greben Sabotina pa je možen vzpon tudi peš. Priljubljeno izhodišče je predvsem tako imenovana sabotinska cesta, od koder sta speljani dve planinski poti na sam vrh hriba. Atraktivnejši pa je vzpon po nekdanji avstro-ogrski oskrbovalni poti po vzhodnem pobočju hriba.
Stanje
Na Sabotinu so danes ohranjeni številni sledovi obeh vojska. V strmih vzhodnih stenah so ohranjene kaverne kjer je bilo poveljstvo branilcev, zaklonišča za moštvo, vodni zbiralnik in postaja žičnice, žal pa del omenjenih položajev, predvsem tisti višje ležeči niso več ohranjeni v prvotni podobi, saj so jih, kot je že bilo rečeno Italijani po zavzetju hriba preuredili za svoje potrebe in vanje namestili topove, katerih cevi so bile usmerjene na nasproti ležeče vrhove. Italijanskih topniških kavern je na grebenu Sabotina kar precej in številne med njimi so tudi lepo ohranjene. Ohranili pa so se tudi nekateri elementi italijanskega spominskega parka, ki so ga v spomin na svoje padle vojake postavili v letih po prvi svetovni vojni.
Opravljeni posegi
V letih 2006-2007 so člani Društva soška fronta Nova Gorica, v okviru projekta Sabotin - park miru, očistili in obnovili del frontnih položajev na vrhu Sabotina.
Povezanost z drugimi vpisi
Viri in literatura
Svoljšak, P., 1994: Soška fronta. Cankarjeva založba. Ljubljana.
Bertoldt, S., 1967: Badoglio. Milano. Della Volpe.
Gariboldi, I. (Ur.),, 1929: Sui campi di battaglia del medio e basso Isonzo. Milano. Touring Club Italiano..
Gradnik, V., 1977: Krvavo Posočje. Koper. Založništvo tržaškega tiska, Lipa..
Hmelak, I., 1968: Soška fronta. Ljubljana. Prešernova druzba.
Mesesnel, J., 1987: Soška fronta. Ljubljana. Prešernova družba.
Mohorič, R., 1989: Solkanski most. Življenje in tehnika, 5: 29-35. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije.
Schalek, A., 1977: Isonzofront. Gorizia. Edizioni libreria Adamo.
Schalek, A.., 1916: Am Isonzo, Marz bis Juli 1916. Wien. Verlag Seidel & Sohn.
Silvestri, M., 1965: Isonzo 1917. Torino. ..
Bližnji muzeji
Zanimive povezave
Opombe
Fotografije
 
Opis št. ima vnešenih fotografij - naraščajoče po datumu nastanka.
 
 
Komentarji in pripombe
 
Ste pri prebiranju opisa naleteli na napako, pomanjkljivost ali neažurnost informacij, morda veste o objektu, območju ali muzeju več, kot je zapisano? Vaši komentarji, pripombe in vsebinske dopolnitve so zaželjeni; zapišite jih na naš spletni forum in po potrditvi informacij bomo z njimi dopolnili evidenčni opis.

Vpišite komentarSkupaj: 3
 
OBJEKTI OBMOČJA MUZEJI
VIRI POVEZAVE PROJEKT