| Identifikacija |
| |
| Evidenčna številka |
| B0046 |
| Ime |
| Podsabotin - Bojišče Sabotin |
| Sinonimi |
|
| Evidenčna številka RKD |
|
| |
| Opis |
| |
| Vrsta |
| nepremična kulturna dediščina |
| Tip |
| zgodovinska krajina |
| Obseg |
| območje |
| Tipološka gesla |
| bojišče |
| Poreklo |
| avstro-ogrsko, italijansko |
| Leto nastanka |
| 1915 - 1917 |
| Lastništvo |
|
| |
| Lokacija |
| |
| Država |
| Slovenija |
| Občina |
| Brda |
| Naselje |
| Podsabotin |
| G-K koordinate centroida |
y = 0
x = 5 |
| Nadmorska višina |
| 0 m |
| Način določitve koordinat |
|
| Ocena natančnosti koordinat |
|
| Način določitve mej območja |
|
| Način določitve nadmorske višine |
|
| |
| Zemljevid lokacije |
| |
 |
| |
| |
| Opombe |
| |
| Datum vpisa |
| 21.08.2005 14:27:50 |
| Vpisal |
| Ivan Jurkovič |
| Datum zadnje spremembe |
| 07.07.2007 22:35:46 |
| Zadnji spremenil |
| Simon Kovačič |
| Opombe |
|
|
 |
 |
| |
| B0046 - Podsabotin - Bojišče Sabotin |
| Tekstovni opis |
Sabotin je predstavljal enega od branikov Gorice in s tem tudi celotnega goriškega mostišča. Avstrijci so na njegovem vrhu imeli močno utrjene pehotne položaje s številnimi kavernami. Enote so oskrbovali predvsem po ozkih poteh speljanih po strmem severnem pobočju, zato so za lažjo oskrbo kasneje pod njegov vrh speljali tudi vzpenjačo. Italijani so imeli nekoliko lažji dostop saj so se na hrib vzpenjali po položnejšem jugozahodnem pobočju, kjer so zgradili številne široke oskrbovalne poti.
V 6. ofenzivi so Italijani Sabotin po hudih bojih zasedli, saj so se pred premočnimi napadalci, branilci iz njega umaknili in za seboj zaminirali tudi znameniti solkanski most. V letu ki je sledilo so italijanski vojaki preuredili avstrijske kaverne za svoje potrebe in vanje namestili številne topove, ki so jih s pridom uporabili predvsem med 10. in 11. ofenzivo saj so bili njihovi cilji: Kuk, Vodice, Sv. Gora, ©kabrijel in celotna trnovsko-banjška planota kot na dlani.
|
| Tekstovni opis lokacije |
| 609 metrov visok hrib Sabotin se vzpenja nad desnim bregom Soče, severno od Nove Gorice. Dostopen je iz več smeri. Z avtomobilom iz Nove Gorice preko solkanskega mostu, čez Brda do Vrhovelj, kjer nas od vrha hriba loči še sedem kilometrov makadamske poti, ki je primerna tudi za kolesarje. Do Vrhovelj lahko krenemo tudi po drugi poti in sicer iz Nove Gorice po soški dolini do Plav, kjer preko mostu prečkamo Sočo in se povzpnemo do Vrhovelj, kjer kmalu naletimo na že omenjeno makadamsko pot. Na greben Sabotina pa je možen vzpon tudi peš. Priljubljeno izhodišče je predvsem tako imenovana sabotinska cesta, od koder sta speljani dve planinski poti na sam vrh hriba. Atraktivnejši pa je vzpon po nekdanji avstro-ogrski oskrbovalni poti po vzhodnem pobočju hriba. |
| Stanje |
| Na Sabotinu so danes ohranjeni številni sledovi obeh vojska. V strmih vzhodnih stenah so ohranjene kaverne kjer je bilo poveljstvo branilcev, zaklonišča za moštvo, vodni zbiralnik in postaja žičnice, žal pa del omenjenih položajev, predvsem tisti višje ležeči niso več ohranjeni v prvotni podobi, saj so jih, kot je že bilo rečeno Italijani po zavzetju hriba preuredili za svoje potrebe in vanje namestili topove, katerih cevi so bile usmerjene na nasproti ležeče vrhove. Italijanskih topniških kavern je na grebenu Sabotina kar precej in številne med njimi so tudi lepo ohranjene. Ohranili pa so se tudi nekateri elementi italijanskega spominskega parka, ki so ga v spomin na svoje padle vojake postavili v letih po prvi svetovni vojni. |
| Opravljeni posegi |
| V letih 2006-2007 so člani Društva soška fronta Nova Gorica, v okviru projekta Sabotin - park miru, očistili in obnovili del frontnih položajev na vrhu Sabotina. |
| Povezanost z drugimi vpisi |
|
|
| Viri in literatura |
 Svoljšak, P., 1994: Soška fronta. Cankarjeva založba. Ljubljana. Bertoldt, S., 1967: Badoglio. Milano. Della Volpe. Gariboldi, I. (Ur.),, 1929: Sui campi di battaglia del medio e basso Isonzo. Milano. Touring Club Italiano.. Gradnik, V., 1977: Krvavo Posočje. Koper. Založništvo tržaškega tiska, Lipa.. Hmelak, I., 1968: Soška fronta. Ljubljana. Prešernova druzba. Mesesnel, J., 1987: Soška fronta. Ljubljana. Prešernova družba. Mohorič, R., 1989: Solkanski most. Življenje in tehnika, 5: 29-35. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije. Schalek, A., 1977: Isonzofront. Gorizia. Edizioni libreria Adamo. Schalek, A.., 1916: Am Isonzo, Marz bis Juli 1916. Wien. Verlag Seidel & Sohn. Silvestri, M., 1965: Isonzo 1917. Torino. .. |
| Bližnji muzeji |
|
|
| Zanimive povezave |
|
|
| Opombe |
|
|
|
| Fotografije |
| |
| Opis št. ima vnešenih fotografij - naraščajoče po datumu nastanka. |
| |
| |
| Komentarji in pripombe |
| |
Ste pri prebiranju opisa naleteli na napako,
pomanjkljivost ali neažurnost informacij, morda veste o objektu,
območju ali muzeju več, kot je zapisano? Vaši komentarji, pripombe
in vsebinske dopolnitve so zaželjeni; zapišite jih na naš spletni
forum in po potrditvi informacij bomo z njimi dopolnili evidenčni
opis.
Vpišite komentar Skupaj: 0 |
| |
|
