| Identifikacija |
| |
| Evidenčna številka |
| B0055 |
| Ime |
| Temnica - Bojišče Kostanjevica, Vojščica |
| Sinonimi |
|
| Evidenčna številka RKD |
|
| |
| Opis |
| |
| Vrsta |
|
| Tip |
|
| Obseg |
| območje |
| Tipološka gesla |
| bojišče |
| Poreklo |
| avstro-ogrsko, italijansko |
| Leto nastanka |
| 1915 - 1917 |
| Lastništvo |
|
| |
| Lokacija |
| |
| Država |
| Slovenija |
| Občina |
| Miren - Kostanjevica |
| Naselje |
| Temnica |
| G-K koordinate centroida |
y = 0
x = 5 |
| Nadmorska višina |
| 0 m |
| Način določitve koordinat |
|
| Ocena natančnosti koordinat |
|
| Način določitve mej območja |
|
| Način določitve nadmorske višine |
|
| |
| Zemljevid lokacije |
| |
 |
| |
| |
| Opombe |
| |
| Datum vpisa |
| 19.08.2005 03:38:59 |
| Vpisal |
| Ivan Jurkovič |
| Datum zadnje spremembe |
| 05.12.2005 09:02:28 |
| Zadnji spremenil |
| Simon Kovačič |
| Opombe |
|
|
 |
 |
| |
| B0055 - Temnica - Bojišče Kostanjevica, Vojščica |
| Tekstovni opis |
Najhujši boji na tem območju, so se po padcu Gorice, v avgustu 1916, odvijali v okolici vasice Hudi Log. Frontna črta se je po deveti soški bitki, v novembru 1916 ustalila pred Kostanjevico. Avstrijci so se utrdili na Velikem vrhu (kota 463), vzhodno od Fajtji hriba. Zavedali pa so se, da bodo le z močno utrjenimi položaji lahko odbili nasprotnikove napade, zato so začeli z gradbenimi in utrjevalnimi deli na novi obrambni črti. Potekala je od že omenjenega Velikega vrha (463 m), čez Kostanjevico na Govec (289 m), Medjo vas in Grmado do Devina.
Pri gradnji novih obrambnih položajev je na odseku VII. korpusa sodelovalo kar 18.500 vojakov. Vodja utrjevalnih del je bil general Kuchinka. Da bi pri izgradnji čim bolj smotrno izrabili številne naravne kraške jame in brezna na tem področju, so pri VII. korpusu ustanovili poseben jamski gradbeni oddelek pod vodstvom speleologa, inženirja naporočnika Aloisa Petra Bocka. Oddelek, ki je štel 500 mož je do konca maja 1917 v jamah pripravil prostora za 2000 ležišč, ter še dodaten prostor za 1150 vojakov. Skupaj je bilo tako pripravljeno preko 17.000 m² pokritih, varnih površin. Samo v okolici Temnice je ta oddelek urejal naslednje jame: Lojzova jama, Klobasja jama, Krompirjeva jama, Municijska jama in druge manj pomembne.
Za potrebe tako velikega števila vojske je bilo potrebno zagotoviti dovolj pitne vode, zato so Avstrijci speljali iz Hublja in izpod Nanosa vodovod na Kraško planoto. Trasa je potekala čez Železna vrata v Lipo in Temnico, od tu je šel en krak proti Vojščici, drugi pa proti Novelu, Kostanjevici, Selom in Brestovici. Zgrajenih je bilo tudi veliko število prečrpovališč in vodnih rezervoarjev.
Na obravnavanem območju je bilo postavljeno tudi več avstrijskih topniških baterij. Med največjimi kalibri lahko omenimo možnar kalibra 420 mm, z nemško posadko, ki so ga 18. januarja 1917 pripeljali na cesto med Lipo in Železnimi vrati, v bližini se je nahajala tudi baterija 305 mm škodinih možnarjev, ki so jih Avstrijci uporabljali za obstreljevanje območja Fajtjega hriba.
Avstrijci so imeli topniško opazovalnico na civilnem pokopališču na Taboru v Vojščici. Lega je zelo izpostavljena, zato so imeli Italijani lahko tarčo. Celo okolico so tako rekoč zravnali z zemljo. V takratnem časopisju beremo: »Od cerkve je le še nekaj zidu, drugega nič; zvonik je zginil, kakor da bi ga odnesla kraška burja; starodavni zid nekdanjega gradu je porušen; ravno tako duhovnikovo stanovanje. Mogočna lipa bo težko okrevala od hudih ran na deblu in v vejah. Veliki oreh je izginil. Po dvorišču je razmetano kamenje. Več vhodov pelje v podzemeljske prostore.« Tabora niso več obnovili...
V okolici je bilo več poljskih bolnišnic, tako v Lipi, Vojščici, previjališče v Temnici, ob njih pa so rasla pokopališča, še danes vzdrževana: Temnica, Lipa, Kostanjevica, grobnica v Vojščici in Temnici...
|
| Tekstovni opis lokacije |
Območje med Kostanjevico in Vojščico obsega najvišji del ozemlja občine Miren-Kostanjevica oz. Goriškega Krasa. Vas Temnica je z 402 m nadmorske višine tudi najvišja vas zahodnega dela kraške planote. Na severni strani območje obroblja dvignjeni rob planote, imenovan Črni hribi, ki z 643 m visokim Trsteljem tu doseže najvišjo točko. Na vzhodu območje meji na ozemlje občine Komen, ki je bilo v prvi svetovni vojni tipično avstro-ogrsko vojaško zaledje. Na jugu se planota strmo spušča v Brestoviški dol, na zahodu pa meji na območje Kostanjevice.
Na planoto vodijo iz vseh smeri dobre cestne povezave.
|
| Stanje |
| Celotno območje bojišča je primerno zaraščeno, nekatere večje kraške jame so urejene za oglede, druge so zatrpane s smetmi. |
| Opravljeni posegi |
|
| Povezanost z drugimi vpisi |
|
|
| Viri in literatura |
 Simiæ, M., 1996: Po sledeh soške fronte. Mladinska knjiga. Ljubljana. Persegati, N. - Scrimali, A., 2003: Il Carso dimenticato. in proprio. Trieste. Svoljšak, P., 1994: Soška fronta. Cankarjeva založba. Ljubljana. |
| Bližnji muzeji |
|
|
| Zanimive povezave |
|
|
| Opombe |
|
|
|
| Fotografije |
| |
| Opis št. ima vnešenih fotografij - naraščajoče po datumu nastanka. |
| |
| |
| Komentarji in pripombe |
| |
Ste pri prebiranju opisa naleteli na napako,
pomanjkljivost ali neažurnost informacij, morda veste o objektu,
območju ali muzeju več, kot je zapisano? Vaši komentarji, pripombe
in vsebinske dopolnitve so zaželjeni; zapišite jih na naš spletni
forum in po potrditvi informacij bomo z njimi dopolnili evidenčni
opis.
Vpišite komentar Skupaj: 0 |
| |
|
