| Identifikacija |
| |
| Evidenčna številka |
| B0054 |
| Ime |
| Kostanjevica - Bojišče Lokvica, Kostanjevica |
| Sinonimi |
|
| Evidenčna številka RKD |
|
| |
| Opis |
| |
| Vrsta |
|
| Tip |
|
| Obseg |
|
| Tipološka gesla |
| bojišče |
| Poreklo |
| avstro-ogrsko, italijansko |
| Leto nastanka |
| 1915 - 1917 |
| Lastništvo |
|
| |
| Lokacija |
| |
| Država |
| Slovenija |
| Občina |
| Miren - Kostanjevica |
| Naselje |
| Kostanjevica |
| G-K koordinate centroida |
y = 0
x = 5 |
| Nadmorska višina |
| 0 m |
| Način določitve koordinat |
|
| Ocena natančnosti koordinat |
|
| Način določitve mej območja |
|
| Način določitve nadmorske višine |
|
| |
| Zemljevid lokacije |
| |
 |
| |
| |
| Opombe |
| |
| Datum vpisa |
| 19.08.2005 03:38:28 |
| Vpisal |
| Ivan Jurkovič |
| Datum zadnje spremembe |
| 05.12.2005 09:04:56 |
| Zadnji spremenil |
| Simon Kovačič |
| Opombe |
|
|
 |
 |
| |
| B0054 - Kostanjevica - Bojišče Lokvica, Kostanjevica |
| Tekstovni opis |
Od začetka bojev na soški fronti v juniju 1915, pa do avgusta 1916, ko je v šesti soški ofenzivi Gorica padla v italijanske roke, je bilo območje med Lokvico in Kostanjevico avstro-ogrsko zaledje. V tem času so tu zrasla prava vojaška mesta, zgrajena so bila cela naselja barak, vojaške bolnice, kaverne, do Kostanjevice je bila zgrajena vojaška železnica.
Gradnja vojaške železnice, zaradi sorazmerno ravninskega terena ni Avstrijcem predstavljala velikih problemov. Odločili so se, da progo do Kostanjevice speljejo od železniške postaje Dutovlje-Skopo, na progi Sežana – Gorica. Zgradili so jo sorazmerno hitro; z gradnjo so začeli 15. avgusta 1915, prvih 11 km do Komna je bilo prevoznih že do 4. septembra, odsek do Kostanjevice je bil končan 4. oktobra 1915. Skupna dolžina proge je bila 21,88 km. Traso proge še danes lahko spremljamo skoraj na celi njeni dolžini, le proti Kostanjevici se izgublja, delno tudi zaradi posledic bojev, ki so na tem delu divjali potem ko so Italijani frontno črto premaknili pred Kostanjevico.
Od avgusta do novembra 1916 se je frontna črta počasi približevala od roba Dola proti Lokvici. V šesti soški ofenzivi, avgusta 1916 je padla Gorica in avstro-ogrska armada se je bila prisiljena umakniti proti vzhodu, čez Dol na rob osrednjega dela kraške planote. Tako je vojna vihra dosegla kraje na slovenskem delu Krasa, ki pa so bili seveda že pred tem izpostavljeni stalnemu topniškemu obstreljevanju. Napadalci so v silovitih bojih na kraškem vojskovališču med 15. in 17. septembrom 1916 vendarle dosegli nekaj uspehov. Tako so na severnem delu, ob reki Vipavi osvojili Mirenski grad (120 m). Na jugu - severovzhodno od Doberdobskega jezera, so pregnali branilce z vrha kote 208 in kote 144 (Gorjupa kupa).
V 7. in 8. soški bitki so Italijani premaknili frontno linijo naprej proti Kostanjevici in jo v 9. tudi dosegli. Vse do oktobra 1917, ko se je po preboju v Zgornjem Posočju italijanska vojska umaknila je bilo območje okoli Lokvice –Opatjega sela tipično italijansko zaledje.
Velika vojna, kot ji pogosto pravimo, ni pustila usodnih sledi le med vojaki in domačini, ki so morali v begunstvo, ampak je globoko zarezala tudi v pokrajino. Kamnita kraška planota je povsem ogolela in izropana dočakala konec vojne, preprežena z jarki, navrtana s kavernami, bičana od udarcev tisočev granat. |
| Tekstovni opis lokacije |
| Območje med Lokvico in Kostanjevico oklepajo na severu Črni hribi, nad dolino reke Vipave, z vsekakor najbolj znanim Fajtji hribom. Na vzhodu je naselje Kostanjevica, do koder so v deveti soški bitki prodrli Italijani. Na jugu ga od območja okoli Hudega Loga loči magistralna cesta, na zahodu pa državna meja z Italijo. |
| Stanje |
| Celo območje bojišča vztrajno zaršča grmovje in ruj, je pa prepleteno z dobrimi makadamskimi cestami in kolovozi, tako da se je po njem lahko enostavno premikati. |
| Opravljeni posegi |
|
| Povezanost z drugimi vpisi |
|
|
| Viri in literatura |
|
|
| Bližnji muzeji |
|
|
| Zanimive povezave |
|
|
| Opombe |
|
|
|
| Fotografije |
| |
| Opis št. ima vnešenih fotografij - naraščajoče po datumu nastanka. |
| |
| |
| Komentarji in pripombe |
| |
Ste pri prebiranju opisa naleteli na napako,
pomanjkljivost ali neažurnost informacij, morda veste o objektu,
območju ali muzeju več, kot je zapisano? Vaši komentarji, pripombe
in vsebinske dopolnitve so zaželjeni; zapišite jih na naš spletni
forum in po potrditvi informacij bomo z njimi dopolnili evidenčni
opis.
Vpišite komentar Skupaj: 0 |
| |
|
